​Skavtizem ima v Sloveniji že dolgo zgodovino. Začetki segajo v leto 1913 ko je Hinko Pajer prvič predstavil idejo skavtskega gibanja slovencem v reviji Naši zapiski. Istega leta je deželni baron Scwartz naprosil Pavla Kunaverja, naj se med študijem na Dunaju seznani s tamkajšnjimi skavti. Pavel Kunaver opiše v svoji knjigi Brezna in vrhovi (1974), da je bil nad videnim razočaran. Čutiti je bilo napeto ozračje I. svetovne vojne, skavtizem v Avstriji je bil po njegovem mnenju preveč militaristično naravnan in bil v celoti v nasprotju z idejo lorda Baden-Powella.

 

Ideja o začetku skavtizma na slovenskem pa med vojno in po njej nikakor ni zamrla. 22.10.1922 je bil ustanovljena prva skavtska skupina, ki jih je sprva vodil Franc Pintar ter kasneje Metod Brezigar. Prav tako pa je skavtsvo vzniknilo tudi v Celju, kjer je bil vodja stega Vladimir Okulič. Poimenovanje rodov steg verjetno izhaja iz poljščine, saj so imeli poljski skavtski inštruktorji veliko vlogo pri prvih začetkih.

​

Leta 1923 se ustanovi Župa skavtov v Sloveniji, ki se je takoj včlanila v jugoslovansko skavtsko organizacijo. Ta je hkrati tudi ustanovna članica svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM) , katera je bila ustanovljena 1922 kot Boy Scouts International Bureau (BSIB). Leta 1923 so prav tako potekali prvi skavtski tabori, eden v Kamniški Bistrici ter drugi v Logarski dolini. Prvega je obiskal tudi Pavel Kunaver. Tokrat se mu je videno tako dopadlo, da se je hitro vključil v slovensko skavtstvo. Deloval je najprej kot četovodja in starešina Zmajevega stega (Zmajev rod) in kasneje kot starešina slovenskih skavtov. Pridobil si je skavtsko ime Sivi volk. 7.6.1923 lahko v časopisu Delavec prvič zasledimo besedo tabornik, ki označuje pripadnika tako skavtske kot gozdovniške organizacije. 1925 se med njimi zgodi razkol (razšli so se na miren način) in gozdovniki ustanovijo gozdovniško organizacijo, sprva imenovano Zveza slovenskih tabornikov (ZST), njihov starešina pa je bil Vladimir Kravos.

 

Slovenski skavti so se udeležili svetovnih skavtskih zletov (World Scout Jamboree) v letih 1929, 1932 in 1937. Dogajanje na vseh treh ponovno opiše Pavel Kunaver. Ponovno je bilo tudi v skavtskih krogih čutiti bližanje vojne.

 

Leta 1929 je bil ustanovljen prvi ženski steg v Sloveniji, imenovan steg Kraljice Alenčice, do sedaj so dekleta lahko sodelovala le pri vodenju volčičev. Istega leta se ZST preimenuje v Jugoslovansko gozdovniško ligo, leta 1932 pa izide prvi avtorizirani prevod knjige lorda Baden Powella Skavt-navodila za vzgojo dobrih državljanov. Štiri leta kasneje, 1938, pa v Sloveniji dobimo slovenski izvod Ernesta Thompsona Setona- Rolf Gozdovnik.

​

1940 so gozdovniki v Iškem Vintgarju zgradili gozdovniško kočo. A 1941 se je začela II. Svetovna vojna in bila je požgana do tal. Začetek vojne je botroval tudi razpustu skavtske organizacije, ki se je zgodil 10.6.1941. 22.8.1945 ministrstvo za notranje zadeve FNRJ razpusti tudi Jugoslovansko gozdovniško ligo. Skavtizem in gozdovništvo pa v teh nekaj letih nista zamrla.

​

22.4.1951 so se zbrali nekdanji člani skavtske in gozdovniške organizacije ter ustanovili Združenje tabornikov Slovenije. Taborniške skupine so se poimenovale rodovi, skupine vodov družine in rodove so vodili starešine. Leta 1959 se združenje preimenuje v Zvezo tabornikov Slovenije. Rodovi prevzamejo poimenovanje odred, družine četa ter starešine postanejo predsedniki. Stara poimenovanja ponovno preidejo v uporabo po osamosvojitvi Slovenije leta 1991.